Še en mačji oglas. Za mačke, ki rastejo. Tiskan oglas za mačjo hrano Whiskas.

.

.

.

. 

. 

. 

. 

. 

.

.

Všečno, nevšečno? 

Za vse, ki  97,2 frekvence koroškega radia ne sežejo do vaših anten in za vse, ki jih zanima, kako glasbenik zaide med ustvarjalce oglasov, objavljam utrinke z intervjuja. 

V hokejski maniri: 1. četrtina / 2. četrtina / 3. četrtina / 4. četrtina.

Hvala Izidorju za glasbene želje in pralni prašek, hvala Tjaši za povabilo, domiselna vprašanja in prijetno družbo.

Ker je januar vedno pod vtisom novoletnih praznovanj in dogodkov, tokrat predstavljam oglas za skoraj ponarodele obliže Hansaplast.  

Pandora je projekt, ki ga je razvil Music Genome Project. Ekipa je ustvarila spletni vmesnik, da bi lahko ljubitelji odkrivali novo glasbo na osnovi skladb in izvajalcev, ki jih že poznajo. Kako to deluje? Ekipa 50ih glasbenih raziskovalcev posluša, raziskuje, zbira in razvršča stotine detailov vsake skladbe, ki jo poslušajo. Tako naprimer razvrščajo skladbe glede na melodijo, harmonijo, instrumentacijo, ritem, vokalne značilnosti, besedilo in ostalih 393 lastnosti, ki določeno skladbo naredijo tako čarobno. Že sedem let tako zbirajo glasbo, ki prihaja iz studijev, stadionov in lokalnih garaž.

In zakaj govorim o Pandori? Ker je zame to resnično odličen iskalec novih glasbenih obzorij, glasbenikov in žanrov. Uporabnik prek spletnega vmesnika vpiše ime skladbe ali izvajalca, čigar glasba mu je všeč. Pandora na osnovi analize skladb avtomatsko ustvari “playlisto” izvajalcev in skladb podobih lastnosti. Tako lahko poslušate svoje najljubše izvajalce, hkrati pa raziskujete nove izvajalce v podobnem žanru, s podobnim glasom ali podbnimi harmonijami.

Med poslušanjem lahko tudi enostavno glasujete in skladbe, ki vam niso všeč izločite iz playliste, skladbe, ki vas navdušijo, pa predvajate pogosteje. Poleg tega ima vsaka skladba tudi informacije o izvajalcu in naslovu albuma na katerem je bila izdana.

Vsaj zase lahko rečem, da Pandora predstavlja konec mojih spodletelih nakupov zgoščenk. Zakaj bi poslušal “power playe” in 100 krat preigrane šlagerje z radijskih oddaj, ko lahko poslušam samo glasbo, ki mi je resnično všeč?

Kaj pa vi mislite? Pozna kdo kaj podobnega?

Glede na mobilni življenjski stil današnjih potrošnikov je mogoče, da veleplakati dosežejo več ljudi bolj zanesljivo kakor televizijski oglasi. Raziskava, ki sta jo objavila Association of National Advertisers in Forrester Research v letošnjem letu, ugotavlja …

… da 78% oglaševalcev v ZDA tradicionalno televizijsko oglaševanje označuje kot manj učinkovito. Odkar je televizijska javnost postala tako fragmentirana, oglaševanje na prostem postaja zanesljivejša pot več ljudi, bolj pogosto kot druge oblike oglaševanja. Senese pravi, da v povprečju sporočila izven doma vidi 90% odraslih v ZDA v danem geografskem območju in časovnem obdobju štirih tednov. V prostoru, kjer je mobilna tehnologija prodrla najglobje v kulturo, so učinki še bolj opazni.  

Na osnovi raziskave globalne oglaševalske agencije Mediaedge:cia je skoraj 50% odraslih po vsem svetu že izkusilo nove, napredne oglase na prostem, krivulja pa se viša na 65% odraslih v Singapurju in 75% odraslih v Hong Kongu. V Japonski je 30 milijonov telefonov opremljenih z aplikacijo za branje QR kod, majhnih dvo-dimenzionalnih kod, ki se navadno nahajajo na naslovnicah revij in ki bralca vodijo na spletno stran, nagradno igro ali do kuponov s popusti. V oktobru 2005 je podjetje Northwest Airlines v Tokiu napihnilo QR kode velikosti do 10 m v višino in jih postavilo na plakate, da bi mimoidoči zgrabili, razvozljali in si priigrali brezplačne letalske lete v spletnem tekmovanju. 

Predstavniki televizije se ne bodo predali, vendar v eni točki prodaje se oglaševanje na prostem gotovo izpopolnjuje: v metriki. Koliko ljudi opazi oglas na prostem in kdaj lahko izsledimo mnogo natančneje kakor kdaj koli prej. Od leta 1933 je edina enakovredna primerjava televizijskim ocenam gledanosti (ki jih opravlja Nielsen) za področje oglaševanja na prostem v ZDA prišla od podjetja Traffic Audit Bureau (TAB), ki je ugotavljalo koliko ljudi se sprehodi mimo določenega oglasnega mesta. Ta zastarel sistem je deloval na lokalnih trgih, ni pa mogel zajeti vpliva nacionalne ali internacionalne kampanje.

Tako je industrija veliko investirala v raziskave, ko je spoznala, da veliki oglaševalci zahtevajo več odgovornosti. Predsednik podjetja TAB Joseph Philport pravi: “Zavedamo se, da izziv ni le ugotoviti številnosti občinstva, ki vidi oglas, ampak ugotoviti koliko občinstva ga opazi.« Raziskovalna skupina Nielsen Outdoor je v jeseni 2005 preizkušala Npod, napravo zasnovano na sistemu gps, ki je velika kakor mobilni telefon. 850 potrošnikov je 10 dni nosilo to napravo in štelo kadar so bili izpostavljeni kakšnemu od 12,500 oglasnih mest. Ko so dodali še demografske podatke in podatke TAB prometa na karte z lokacijami plakatnih površin, je raziskava prikazala najnatančnejše ocene učinkovitosti oglaševanja na prostem, kar jih industrija pozna.

Pri Nielsenu so ugotovili, da se prebivalci Chicaga vsak dan v povprečju sprehodijo mimo 66 oglasov na prostem. Na drugi strani tudi TAB izvaja svojo lastno raziskavo, ki raziskuje verjetnost, da mimoidoči opazijo oglas. Tako torej ni presenetljivo, da oglaševalci kot so Unilever, Coca-Cola in McDonald’s ponovno vključujejo oglasne panoje v svoje oglaševalske splete. »Oglaševanje na prostem ima zdaj spet prostor v procesu medijskega načrtovanja,« pravi Wally Kelly, predstavnik CBS Outdoor. Coca-Cola v ZDA v tem letu spet na vso moč oglašuje na prostem svojo novo pijačo Coca-Cola Blak in njen novi globalni slogan »The Coke side of life«.

Podpredsednica podjeta Katie Bayne pravi, da bo tržna znamka objavljala oglase na najboljših desetih oglasnih mestih na 28 nacianalnih trgih. Lansko leto so tržno znamko oglaševali le na 10 trgih.  Seveda to ne pomeni, da je nova tehnologija oglaševanja na prostem brez izzivov. Oglaševalci in zagovorniki zasebnosti so zaskrbljeni, da bi interaktivne kampanje lahko postale vsiljive. Noče biti vsak nagovorjen s strani plakata. »Če bo nekdo začel zlorabljati mobilne telefone, se bodo potrošniki umaknili,« pravi Tom Burgess, predstavnik Third Screen Media in svetovalec iz področja mobilnega trženja in programske opreme. Zato najnovejše visokotehnološke kampanje na prostem vabijo potrošnike, da se sami odločijo o pošiljanju besedilnega sporočila.  

Zavarovalnica Nationwide na primer spodbuja svoje obiskovalce, da prek njihove spletne strani pošljejo svoje fotografije. Vsako popoldne nato pošljejo izbrane fotografije na 23-nadstropnen Reutersov plakat, ki je postavljen na Times Square v New Yorku. Nedaleč od tu Walt Disney World oglašuje svojo novo atrakcijo, tematski park. Če mimoidoči pošljejo besedilno sporočilo na navedeno številko, čez nekaj trenutkov prejmejo sporočilo, ki jim ponuja možnost nadaljnega obveščanja o novostih njihovih storitev. Danes oglaševalci vedo le našo telefonsko številko. Kmalu bodo morda poznali naše ime. Precej zanimivo in mogoče vsaj malo strašno (Povzeto po Brunton, 2006).

Pred kratkim sem od Boruta na posojo dobil zgoščenko slovenskega dueta in zasedbe Libido. Že pred leti sem poslušal ploščo Zorana Predina (ne spomnim se natančno naslova) in ob komadu na robu plošče razgrnil priloženo zloženko ter pobrskal za avtorjem. Skladba Pilot je bila vsaj zame vrhunec Zoranove plošče, njen avtor pa je bil Rok Predin, njegov sin. Odlična skladba, odličen tekst.

Do letošnjega leta je ta skladba prek zvočnikov vsake toliko časa razveseljevala moje širše in ožje sosede, dokler nisem nekoč daljinski upravljalec slučajno ustavil na TLP in zagledal Roka in Gregorja na kraju zločina. Prihaja plošča neobičajnih popevk je bila asociacija, ki je vztrajala v moji glavi vse do dneva, ko sem cedejko predstavil predvajalniku.

Od tega trenutka naprej lahko rečem samo: ljubavi. Predvajalnik ljubi cedejko, jst ljubim dobro glasbo iz cedejke, celo sosedje so prekinili pritoževanje o mojem izboru glasbe, skratka vsepovsod ljubavi. Avtorska glasba Libido z albuma Prepozno doma je resnično dobronamerna zaušnica slovenskim glasbenim zvezdicam, kakor je bila v svetovnem merilu Norah Jones pred leti sladka zaušnica mainstream mtv zvezdam. Simbolov in metafor polna besedila ter minimalistična spremljava akustične kitare in klavirja vsaj meni utrneta le eno misel: vse na svojem mestu, veliko čudovitih detajlov in največ filinga.

Res je, glasba Libido ni za gasilske veselice, morda tudi ne za vsak dan. Vendar, ko mirne melodije in pomenljiva besedila osvojijo prostor, se rade vračajo človeku v spomin. Ne zaradi frekvence predvajanja na radijskih postajah, ampak zaradi dobre vsebine. Vsem bralcem teh vrstic priporočam, da kdaj prisluhnejo …

Libido in its common usage means sexual desire; however, more technical definitions, such as those found in the work of Carl Jung, are more general, referring to libido as the free creative–or psychic–energy an individual has to put toward personal development, or individuation. (Wikipedia – libido)

Stari oglaševalski in tržno-komunikacijski mediji se spreminjajo in prilagajajo novim potrebam in vedno zahtevnejšim potrošnikom. Tudi oglaševanje in tržno komuniciranje postaja vedno bolj inteligentno in interaktivno, s tem pa omogoča večjo vpletenost in sodelovanje potrošnika.

 V trendovskem predelu Soho na Manhattnu rokovska zvezda Lenny Kravitz gleda z osemnajst metrov velikega plakata za vodko Absolut, v raztegnenih rokah drži nekaj kar zgleda kot digitalni kabel z vtikači v obliki steklenic. To ni zgolj fizična manifestacija zadnje oglaševalske kampanje proizvajalca vodke; je tudi prikaz možnosti napredne tehnologije. Pri dnu znaka Absolut vabi mimoidoče, da pošljejo besedilno sporočilo (SMS) ali vključijo svoje Bluetooth mobilne telefone ter naložijo brezplačen štiri minutni mp3 kar na mestu kjer stojijo. »Vedno se trudimo biti na robu in drugačni z našimi oglasi, a tokrat smo želeli preko tradicionalnega«, pravi Jeffrey Moran, predstavnik Absolut.                                                               

Z razvojem interneta, mobilnih telefonov ter aplikacij kot sta Bluetooth in pošiljanje besedilnih sporočil (SMS) nenadoma postaja eden najstarejših oglaševalskih medjev eden najbolj modnih. Lansko leto so tržniki na svetu porabili 22 bilijonov dolarjev za kampanje in oglaševanje na prostem. To je 8% povečanje deleža v primerjavi z letom prej v ZDA in Veliki Britaniji, medtem ko je rast deleža na Kitajskem in Tajskem v dvomestnih številkah – hitrost, ki oglaševanje na prostem postavlja na drugo mesto med najhitreje rastočimi oglaševalskimi mediji, takoj za internet. 

Danes so oglasi na prostem vsepovsod – na koših za smeti, taksijih, avtobustnih postajališčih, telefonskih govorilnicah, celo na točilnikih bencina. Vsiljivo? Morda, vendar je nekaj teh tudi interaktivnih na vašo željo. V času, ko so potrošniki postali vedno bolj mobilni in preobremenjeni z informacijami, industrija oglaševanja na prostem namešča veleplakate, tako napredne, posodobljene kakor pomožne, klasične, kot zadnji vpliven način za učinkovit doseg množičnega občinstva. »To je medij, ki nima daljinca,« pravi Paul Mayer, generalni predsednik 2,7 bilijona vrednega podjetja Clear Channel Outdoor, ki je eden glavnih akterjev v globalni areni ponudnikov oglaševanja na prostem. »Ne morete ga utišati ali zamenati postaje. Ne morete ga ugasniti. Tukaj je 24 ur, 7 dni na teden.« 

Tehnologija deloma poganja ponovno rojstvo medija. Potrošniki lahko zdaj shranjujejo glasbo, igrajo video igre, gledajo napovednike filmov oz. predfilme ali kupijo par športnih copat, ki jih sami oblikujejo – vse preko interakcije z oglasi na prostem. Znaki lahko pošljejo digitalni kupon na naš mobilni telefon in kmalu nas bodo morda začeli naslavljati z imenom kot v futurističnem filmu Stevena Spielberga Minority Report iz leta 2002. »Kmalu bomo tam,« pravi Stephen Freitas iz Ameriškega združenja za oglaševanje na prostem. »Oglaševanje na prostem se spreminja v svet dvosmernega oglaševanja zelo, zelo hitro.« 

Tržniki obožujejo interakcijo s potrošniki in jasno je zakaj: rezultati so takojšnji in merljivi. »Za oglaševalca resnično spremeni »out-of-home« v mehanizem z neposrednim odzivom,« pravi Alasdair Scott iz londonskega podjetja Filter, ki je razvilo na Bluetoothu zasnovan sistem BlueCasting, uporabljen v kampanji Absolut. Rock zasedba Coldplay je uporabila BlueCasting za promocijo izdaje svojega albuma X&Y v letu 2005. V obdobju dveh tednov je 20,000 ljudi shranilo videospote in poizkusne posnetke neposredno s posterjev in plakatov postavljenih na glavnih londonskih železniških terminalih. 50 oglasov na britanskih avtobusnih postajah, ki so predstavljali film Alien vs. Predator je spodbudilo 500,000 potnikov, ki so glasovali kdo bo zmagal v celuloidni bitki s pritiskom gumba na znakih. 

Zabava pa ni edini predmet oglaševanja na digitalnih oglasih. Ko je lansko leto Lancôme v Franciji predstavil svojo novo dišavo Hypnôse na oglasih avtobusnih postajališč, so lahko uporabniki mobilnih telefonov s pomočjo Bluetootha shranili kupone za vzorce. Zaloge so pošle v treh dneh. Jeseni je je britanska modna trgovina New Look za svojo promocijo uporabila Hypertags, majhne elektronske naprave vstavljene v krilo plakatov, ki so pošiljale digitalne bone za popuste kar prek infrardeče in Bloetooth tehnologije. Hypertag med svoje kliente šteje tudi Procter & Gamble, Ford, Nike in Vodafone.  

“Kaže, da so velika podjetja tista, ki želijo ustvarjati razburljive, »above-the-line« kampanje,” pravi Rachel Harker, ena od soustanoviteljic podjetja. Hyperspace je inovativni oddelek londonske oglaševalsko-svetovalne agencije Posterscope. Trenutno preizkušajo novo vrsto naprednih oglasnih površin na prostem: plakat, ki lahko menja oglase glede na spol osebe, ki stoji pred njim. Kot pravijo v podjetju je demo različica natančna pri izbiri spola v kar 95%. Tudi veleplakat kot medij se naglo spreminja, ko agencije za oglaševanje na prostem spreminjajo statične oglasne površine v digitalne LED (light-emitting-diode) ali LCD (liquid-crystal-display) zaslone, ki projazujejo nove slike vsakih nekaj sekund. Dinamični zasloni tržnikom omogočajo, da izostrijo svoja sporočila glede na čas dneva v katerem se pojavijo. Lamar Advertising iz Louisiane je 75 starih avtocestnih oglasnih panojev spremenil v digitalne LED zaslone za ceno 300,000 do 500,000 dolarjev na vsak novi zaslon. “Oglaševalci lahko spreminjajo svoja sporočila skoraj v trenutku,« pravi Sean Reilly, predsednik podjetja Lamar. Reilly v prihodnosti načrtuje postavitev dodatnih 200 takšnih naprednih oglasnih površin do konca leta 2006. Ta sposobnost časovnega premika ima svež apel tudi za najbolj poznane tržne znamke. McDonald’s bi lahko na primer oglaševal Egg McMuffin v jutranjem, Big Mac pa v popoldanskem času.    

“Trženje posameznih delov dneva vse do danes nikoli ni bilo mogoče za oglaševalce na prostem,” pravi Jodi Senese, izvršna namestnica predsednika podjetja CBS Outdoor, ki bo v tem letu predstavilo mrežo 75 visoko zmogljivih LCD zaslonov na postajah podzemne železnice na Manhattnu. Tudi v Londonu so od decembra 2005 LED zasloni, ki potujejo po mestu pritrjeni na 25 avtobusov. Oglaševalci lahko posodabljajo svoja sporočila vsakih 10 minut ali oglase celo prilagodijo okrožju skozi katerega pelje avtobus. »Ke enkrat predstaviš takšno fleksibilost,« pravi Jon Lewen, ki nadzira uspeh podjetja Viacom Outdoor, »jih cenijo tudi tisti oglaševalci, ki jih navadno ne bi.« Digitalni zasloni pa niso le spretnejši, ampak agencijam za oglaševanje na prostem omogočajo, da isti prostor tržijo večkrat.

V poizkusni kampanji v Clevelandu je podjetje Clear Channel Outdoor postavilo sedem velikih LED zaslonov, ki predvajajo sedem 8-sekundnih oglasih spotov v minuti. Če se bodo trenutni odstotki prodaje oglasov nadaljevali predstavniki podjetja Clear Channel od naprednih oglasnih predvidevajo dohodke v višini 2,3 milijona dolarjev v enem letu. Za primerjavo je teh sedem površin v statični obliki ustvarilo 380,000 dolarjev dohodka v letu 2005. »Oglaševalski medij, ki je bil zgodovinsko viden kot nadležen, okoren in počasen za odzive, sedaj postaja tako fleksibilen kakor medij širokega dosega,« pravi Mayer, predstavnik podjetja Clear Channel Outdoor. (Povzeto po Brunton, 2006)